Ob
zaključku uspešno izvedene 2. nacionalne konference z naslovom Partnerstvo in
seksualnost po pridobljeni možganski poškodbi povzemamo naslednje zaključke.
Konferenca je potekala v Austria Trend Hotelu v Ljubljani, 18.3.2011, z
registracijo udeležencev ob 8.30 in zaključkom ob 16.00. Udeležencev
konference je bilo skupaj s predavatelji, osebami s pridobljenimi poškodbami
možganov, njihovimi svojci in prijatelji, strokovnimi delavci, študenti in
prostovoljci 132.
Strokovni delavci so bili predstavniki naslednjih organizacij: Delovni in
zaposlitveni center Janeza Levca, CVD Golovec, SPS Nevrološka klinika, Zavod
Naprej, Zdravstvena fakulteta, Pedagoška Fakulteta, CUDV Draga, Zavod Korak,
VDC Nova Gorica, ZUDV Dornava, Zveza Sonček, URI Soča, Zaposlitveni center
Zarja, Oulu University of applied Science, Center Zarja.
Pester in kvaliteten program je verificirala in točkovala Socialna zbornica
Slovenije kot program stalnega strokovnega usposabljanja.
V plenarnem delu so se zvrstila predavanja s strani dr. Ohr Baraka (BIRT,
Velika Britanija), gospe Christine Croisiaux (EBIS, La Braise, Belgija), gospe
Lucie Power (ABI Ireland, Irska) ter gospe Barbare Selan (Center Zarja,
Slovenija). Z osebno izkušnjo se je predstavila gospa Cecilija Lumbar.
Ohr_Barak.pdf
Christine_Croisiaux.ppt
Barbara_Selan.ppt
Kasneje
je interaktivno delavnico vodila direktorica Centra Zarja Irena Reberšak, na
kateri so vsi udeleženci lahko izpostavili svoja vprašanja v manjših
skupinah. Le ta pa so bila predstavljena na okrogli mizi, na kateri je kot
strokovnjakinja poleg vseh predavateljev sodelovala tudi dr. Vesna
Radonjič-Miholič (URI SOČA, Slovenija).
Vsebine delavnice ni mogoče na kratko v informacijo zabeležiti; pomembne so
ugotovitve, kako zelo so pomembne obravnavane teme, da o njih spregovorimo
in vzpostavimo načine za reševanje problemov povezanih z njimi.
Na osnovi anket je bilo ugotovljeno naslednje:
rezultati ankete
Zahvaljujemo se vsem sodelujočim za aktivno udeležbo na konferenci, ki je
odstrla marsikatero razmišljanje in pozvala k novim. Zahvaljujemo se vsem
predavateljem za izredno kvalitetna predavanja.
Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so z različnimi materiali omogočili izvedbo konference. Žal pa se na prošnjo po sofinanciranju konference z namenom znižanja kotizacije nihče ni pozitivno odzval.
STUDIO PROTEUS
Dne 23. maja 2011 smo strokovni delavci nadaljevali delo mednarodne
konference, ki je bila 18 marca z naslovom: PARTNERSTVO IN SEKSUALNOST.
2 meseca kasneje smo skupno iskali možnosti kaj v organizacijah moremo z
danimi pogoji in v danih možnostih in kaj moramo dolgoročno spodbujati pri
odgovornih ustanovah.
Želimo ustvariti prostor in pogoje, da bomo v organizacijah o partnerstvu in
seksualnosti v vsakodnevnem življenju lažje govorili, da nam bodo uporabniki
lažje zaupali in da jih bomo lažje podpirali v njihovih prizadevanjih pri
reševanju problemov in uresničevanju želja.
1. OPIS SKUPNEGA DELA:
Po predstavitvi strokovnih delavcev in organizacij iz katerih so prihajali
smo skupno razporedili vsa vprašanja, ki so bila oblikovana na delovnih
skupinah konference v sledeče skupine:
-TERAPEVTSKI PRISTOPI (nadomestni partner, igra vlog...)
-USPOSABLJANJE (tehnike pristopa, spodbujanje ali ne, ozaveščanje,
postavljanje meja, prilagajanje situaciji, izmenjave, ugotavljanje
nezadovoljenih potreb)
-ZLORABE (zaposlenih, partenrjev, uporabnikov, drugih...)
-PARTNERSTVO (kako pridobiti, kako ohraniti partnerstvo, ustvarjanje
družine, v stanovanjski skupini...)
-ZAVODSKI SISTEMI (pravica do zasebnosti, svobodna odločitev glede
partnerstva, spolnosti, otrok, družine...)
-SVOJCI (sodelovanje s svojci, otroci, ki skrbijo za poškodovane starše...)
2. KAJ MOREMO
Zaradi obsežnosti vsebin, smo uspeli bolj natančno spregovoriti le o drugi
alineji : " USPOSABLJANJE"
2.1. Skupno smo poiskali možnosti ustreznega odzivanja v primerih:
- nesprejemljivega vedenja ob pretirano izraženih potrebah, kako se
odzivati, usmerjati...
- neizražene potrebe, strahu pred pogovorom...kako na nevsiljiv način
sporočiti, da je partnerstvo in seksualnost del vsakdanjega življenja.
2.2.Vsaka organizacija sprejme smernice na kakšne načine bo namenila
pozornost za podporo uporabnikom na tem področju:
-pomemben je pristop zaposlenih (resen, odgovoren in čim bolj enoten z močno
zaščito posameznikove zasebnosti)
-usposabljanja za zaposlene
-individualna podpora uporabnikom na vseh ravneh
-različne delavnice za uporabnike svojce in zaposlene
-manjše skupine z veliko možnostjo zaupnega prostora z različnimi naslovi po
izbiri
-predavanja, izobraževanja z različnimi naslovi ki se jih uporabniki po
želji udeležijo
-dostopnost literature, filmov, dopolnitve spletnih strani
-pozornost že ob podpisu dogovora, (nevsiljivo sporočimo, da je tudi to del
vsakdanjega življenja...)
-na sestankih zaposlenih uvedemo redno preverjanje odgovornosti ravnanja in
podpore z močno zaščito posameznikove zasebnosti
-izostrimo našo pozornost, da znamo slišati tudi šibko izražene potrebe,
zaščititi posameznika in mu nuditi podporo na način, ki ga izbere.
3. KAJ MORAMO
Delovanje v širšem družbenem okolju (članki, delavnice, konference,
strokovni prispevki)
S strokovnimi argumenti vplivati na zakonodajo. Dati pobudo, da se namesto
sediranja in medikamentozne terapije zagotovi pravilen pristop in možnost za
zadovoljitev potreb. Približati problem zdravnikom. Kot zdravstveni
pripomoček na recept?
Dogovorili smo se, da se ob koncu leta dobimo ponovno, da pregledamo kaj smo
v organizacijah uspeli narediti, izmenjamo izkušnje in pogledamo kaj še
lahko naredimo.