Poškodba možganov običajno korenito
poseže v življenje posameznika in njegovih najbližjih. Poleg fizičnih in
kognitivnih težav so lahko prisotne tudi številne težave na vedenjskem in
čustvenem področju, ki so družbeno manj sprejemljive in povzročajo številne
težave v interakciji z drugimi.
Vedenjske in čustvene težave ter osebnostna spremenjenost so lahko posledica
nevrološke okvare, življenjem pred poškodbo, soočanja s posledicami poškodbe
in s težavami s ponovnim vključevanjem v socialno okolje. Le-te se med seboj
prepletajo in vplivajo na delovanje posameznika.
Proces soočanja s poškodbo in njenimi posledicami je dolgotrajen in zelo
boleč, saj od posameznika zahteva, da si ponovno zgradi življenje glede na
njegove sposobnosti. Socialni pedagog pomaga posamezniku pri soočanju z
življenjem po poškodbi in z novo nastalimi omejitvami, ki povzročajo številne
stiske. Skupaj iščeta nove cilje, ki so dosegljivi in realni glede na vrsto in
težo poškodbe. Vzpodbuja ga k čim večji samostojnosti in sprejemanju
odgovornosti za lastno rehabilitacijo. Zelo pogosto je prisotna nizka
samopodoba, zato je pomembno, da posameznika vzpodbujamo k aktivnostim, ki
omogočajo lastno potrditev.
Težav na področju vedenja in čustvovanja se običajno posameznik ne zaveda in
družina jih pogosto prikriva, zato je pomembno, da težave na tem področju
najprej skupaj ozavestimo in se z njimi soočimo. S spoštljivim odnosom in ob
primerni motivaciji se posameznik, glede na sposobnosti, ponovno uči večje
samokontrole misli in vedenja, reagiranja v konfliktnih situacijah, izražanja
lastnega mnenja na družbeno sprejemljiv način, sproščanja jeze na
konstruktiven način, soočanja s stresom, ipd.
Učenje ne poteka samo za zaprtimi vrati, ampak tudi v socialnem okolju, kjer
posameznik sprejema nove informacije o sebi in se v uči v interakciji z
drugimi.
Pogosto se pojavlja socialna izoliranost, zato je pomemben del socialno
pedagoškega dela tudi ponovno vključevanje v socialno okolje.
Sodelovanje s svojci je nujno potrebno, saj se tovrstne težave pogosto še bolj
intenzivirajo v domačem okolju. Poleg individualnih svetovalnih pogovorov,
izobraževanja o poškodbi, poteka tudi enkrat mesečno podporna skupina.
Gre za dolgotrajen proces, ki zahteva motivacijo s strani posameznika,
sodelovanje svojcev in intenziven celosten pristop interdisciplinarnega tima.
Poleg dela z uporabniki in njegovimi svojci zajema socialno pedagoško delo
tudi preventivno delovanje v ožjem in širšem socialnem okolju.