Delo v Zarji je zelo
težavno, saj je na njej hudo prizadeta populacija. Večina je tam po poškodbi
glave. Ljudje, ki so tam zaposleni, so z uporabniki izjemno potrpežljivi.
Opravljajo zares plemenito poslanstvo. Na različne način pomagajo, spodbujajo
in vlivajo upanje ljudem, ki se rehabilitirajo. Velika težava pa je premajhno
število zaposlenih. Zaposleni komaj zmorejo delo, ki ga morajo opravljati.
Zato so vredni vsega občudovanja. Nobeno delo jim ni pretežko. V pravem pomenu
besede so junaki. Poleg tega so veliki strokovnjaki. Z uporabniki so odkriti
in prijazni. Vsi se zavedajo, da bodo uspeli predvsem z lastnim trudom. Brez
tega je vsaka pomoč zaman. Vsi se trudijo, da bi čim bolj in čim hitreje
ozdraveli. Za to pa je treba veliko delati . Če ni lastnega dela, je vsak trud
terapevtov zaman. Je le kaplja v morje, ki pa nič ne spremeni. Vsi se zelo
dobro zavedajo omenjenega dejstva. Uspehi so temu primerno veliki. Nanje so
lahko ponosni, saj delajo iz ljubezni, dosegajo pa velike rezultate skupaj z
uporabniki, ki so dovolj vztrajni. Vztrajnih ljudi pa je na srečo veliko, saj
vsi želijo izboljšanje. To ne bo prišlo kar samo od sebe, ampak le s trdim
delom. Volja je seveda pri tem temeljna. Povezana je z željo do življenja. Le
te je pri vseh še veliko. Prav to je sreča. Tam so zadovoljni, saj najdejo vsi
nekaj zase. Pozabijo na težave in se lotijo dela. Delo je namreč najboljše
zdravilo proti malodušju in proti pretiranemu kopanju po samem sebi. Za to so
zanesljivi dokazi, a mnogi primeri so najbolj zgovorni. Vsi pacienti
spodbujajo drug drugega. Tudi v tem je smisel rehabilitacije. Najpomembnejša
pa sta cilj, ki ga hočemo ljudje doseči in določena mera borbenosti, a tudi
zavestnega hotenja in trme . Brez trme se ne da doseči napredka. Napredek je v
boljšem delu in v pozitivnem razmišljanju. To lahko dosežemo ljudje z lastnim
trudom. Ljudje, ki jih zdravijo, lahko to pospešijo. Pospešijo pa lahko pri
ljudeh, ki so odkriti in realno opišejo svoje stanje. Kdor hoče ozdraveti, to
stori, ne da bi razmišljal- saj sicer dela usodno napako. Povzroča škodo
samemu sebi. Škode sebi se ne da več popraviti. Zato je takšno početje
nesmiselno in škodljivo. Na srečo se ga da zavestno preprečiti. Da se ga samo
omiliti. Za to si vsi prizadevamo. A vedno se nam ne posreči. Vem pa, da ne
smemo obupati. Poraz zame ne obstaja. Vem, da ga nihče noče priznati. Treba pa
je priznati, ko nam je hudo. Če ne priznamo, nam nihče ne bo mogel pomagati.
Zgodbe našega življenja bo predčasno konec. Poskrbimo, da se to ne zgodi prej
kot nam je namenjeno. Nikoli ne vemo, kaj se lahko zgodi. Zato ne čakajmo na
druge, ampak se zanesimo le nase. Tako ne bomo igrača v rokah neznane sile, ki
nas lahko uniči. Vojko Skalar
V Zarjo prihajam že 9 let. To je bila najboljša stvar, ki se mi je zgodila po
moji nesreči. Vse zasluge ima Irena, ki se je morala potruditi, da sem
prestopila prag Zarje. V Zarji sem pridobila na samostojnosti in marsikaj
novega sem se naučila. Sedaj hodim trikrat tedensko delat v Baumax po 4 ure.
Preselila sem se v svoje stanovanje, kar mi brez Zarje nikoli ne bi uspelo.
Zarja mi je v veliko oporo mojem življenju. Janja
Jaz sem Drago Božiček, prihajam iz Litije. Podnevi sem božiček, ponoči pa
hudiček. Drago mi je ime zato, ker so mi vsi ljudje dragi. Najbolj drage so mi
pa ženske in jih vse občudujem. Drago B.
V Zarji mi je lepo. Rada igram karte, posebno remi. Sabina
Zarja mi pomeni zelo veliko. Ko sem po nesreči zvedel za Zarjo in se vključil,
se mi je življenje spremenilo. Tukaj sem se s pomočjo terapevtk spet dokaj
normalno vrnil v življenje. Seveda pa ne smem mimo najzaslužnejše stvari za
to, moje žene in obeh hčera, ki so tudi pripomogle k temu, da sem sedaj to,
kar sem. Marjan
V Zarji je lepo. Skupine v Zarji so mi všeč. Rada igram šah. Sara
Zarja je zelo dobra ustanova, saj se po primarni rehabilitaciji nisem imel kam
dati. Prišel sem pogledat, bilo mi je všeč in sem ostal. V začetku so me
vozili starši, sedaj prihaja pome kombi. Ponovno sem našel smisel življenja.
Takrat sem vozil trokolo, kar pa danes žal ni mogoče. Čeprav je Zarja postala
velika, je človeški faktor še vedno prisoten in to mi je zelo všeč. V družbi
Zarjanov se dobro počutim, imam pa še vedno cilje in želje, ki so trenutno še
nedosegljivi, vendar verjamem in upam, da se bodo nekoč uresničili!
Miro
Na začetku sem imel vsak dan fizioterapijo in to mi je bilo zelo všeč. Spomnim
se prostovoljca Chrisa iz Californije, s katerim sem se lahko pogovarjal
angleško in z njim šahiral. Spremljal me tudi po Ljubljani. Skupina v Zarji je
bila takrat precej manjša, zato smo imeli več izhodov. Po petnajstih letih
imamo boljšo lokacijo, blizu je BTC, moti me le, da bodo v bližini zgradili
bencinsko črpalko, saj bo potem bolj onesnažen zrak in večja nevarnost nesreč
(eksplozije). Z nekaterimi v skupini sem postal dober prijatelj: z Dragom,
Selmirjem … Najbolj sem zadovoljen, kadar se kaj zanimivega dogaja, saj nisem
preveč rad sam s seboj, ker potem preveč razmišljam. Še vedno sem
najsrečnejši, kadar vidim svoje ime na listu za fizioterapijo.
Goran
V Zarji sem že štiri leta. Sem rada prihajam, ker imam družbo in se sprostim.
Tukaj delamo (delovna enota) izdelke iz gline, stekla, papirja. Res sem vesela
druženja z Zarjani, tako z varovanci kot z zaposlenimi. Majda
Šefi so zelo kruti :) .Postajam vedno bolj blond. Roke se mi iz dneva v dan
bolj tresejo, razen teh malenkosti se razumemo odlično :)
Nemogoče naredimo takoj, na čudeže je potrebno malo počakati, po potrebi pa
tudi čaramo. Miro C.